Nazaj na vrh

Nespečnost

Star pregovor »spanc« je boljši kot »žganc« še kako velja. Spanje je eno izmed osnovni fizioloških procesov v našem telesu. Spanje je aktiven proces. Tekom spanja se izmenjujejo različne faze (REM, ne-REM spanje). Telo se na nek način rehabilitira in pripravi na nov dan. Spanje je pomembno tudi za delitev celic, rast, organizma, vzdrževanje telesne temperature in oblikovanje spomina. Najpomembnejši zunanji usklajevalec ritma spanja je svetloba.

Tekom življenja je potrebna količina spanja različna. Novorojenček prespi v 24 urah po 16 ur, količina potrebnega spanca se tekom let zmanjšuje, mladostnik je zaspan skoraj ves čas, starostnik pa skoraj ne more zaspati. Z leti potrebujemo manj spanja, jutranja prebujanja so zgodnejša.

O nespečnosti govorimo, ko ima človek občutek, da je premalo ali preslabo spal. Zaradi nespečnosti smo utrujeni, motena je koncentracija, spomin, nespečnež je razdražljiv. Nespečnost se kaže v tem, da težko zaspimo, da se med spanjem pogosto zbujamo, da se zjutraj zgodaj prebujamo. Vedno pa je prisoten občutek utrujenosti, pomanjkanja spanca. Če nekdo spi kratek čas in se prebudi spočit ter tekom dneva dobro funkcionira, nima nespečnosti.

Nespečnost je lahko kratkotrajna – traja do enega tedna, prehodna – traja do treh tednov in kronična. Razlogi za nespečnost so mnoge duševne težave, možganske okvare, razne odvisnosti. Nespečnost se pojavlja tudi ob raznih telesnih boleznih ali ob jemanju nekaterih zdravil oz. učinkovin, kupljenih tudi v prosti prodaji. Ko nespečnost nekaj časa traja, začne bolnik povezovati posteljo z budnostjo. Nekateri bolniki brez težav zaspijo v dnevni sobi ob televizorju, ko pa pridejo v spalnico, postanejo budni.

Včasih je vzrok nespečnosti tudi t.i. sindrom nemirnih nog. Za ta sindrom so značilni neprijetni občutki v nogah, ki se pojavijo ob mirovanju in zvečer, ublaži pa jih gibanje prizadetih okončin. Pogosto se tem neprijetnim občutkom pridružujejo nehotni gibi nog med spanjem.

Ko govorimo o nespečnosti, moramo opozoriti tudi na motnje dihanja med spanjem. Če so prekinitve dihanja med spanjem pogoste (vsako noč več kot 5 x vsako uro spanja), lahko pride do sprememb na normalni arhitekturi spanja s posledično zaspanostjo. Pogoste prekinitve dihanja med spanjem vplivajo tudi na krvožilni sistemu in vodijo do pospešene ateroskleroze.

Pogost razlog nespečnosti je tudi depresija. Za depresijo so značilna zgodnja jutranja prebujanja, ki se pogosto pokažejo še pred spremembo razpoloženja.

Ko zdravimo nespečnost, moramo najprej opredeliti motnjo, ki nespečnost povzroča. Če je motnja prepoznana in nanjo lahko vplivamo, se spanec vrne. Pri zdravljenju nespečnosti je velikega pomena vedenjsko psihološko zdravljenje, ki pomaga nespečemu vzpostaviti star ritem spanja. Bolnikom svetujemo, da gredo spat v posteljo, ko so zaspani. Postelje in spalnice naj ne uporabljajo za druge namene kot za spanje in spolnost. Postelja ni namenjena gledanju televizije, jedi, branju, uporabi računalnika. Izogibati se je treba pitju kave, pijač s kofeinom. Nekaj ur pred spanjem je odsvetovano pitje alkohola, kajenje. Tri do štiri ure pred spanjem se izogibajte intenzivni telesni vadbi, pred spanjem ne jejte obilnih obrokov. Upoštevajte reden urnik spanja, izogibajte se spanju podnevi. V spalnici naj bo primerna temperatura, mir in tema.

Velikokrat pa upoštevanje same higiene spanja ni dovolj - tedaj se boste s svojim zdravnikom posvetovali glede najprimernješe oblike pomoči.


Viri in literatura:


← Nazaj na Zdravje