Nazaj na vrh

Zrni peloda navadne marjetice (Bellis perennis)
Vir: Wikimedia Commons

Seneni nahod

Seneni nahod ali alergijski rinitis je skupek simptomov, ki nastanejo po stiku alergena z nosno sluznico pri preobčutljivih, alergičnih osebah. Največ težav se kaže na predelih, kjer alergen vstopa v telo: nosna sluznica, očesni veznici, žrelo, sinusi.

Seneni nahod se pri preobčutljivih začne pojavljati že zgodaj pomladi in poleti. Količina cvetnega prahu v zraku je odvisna od vremenskih razmer (veter, sonce, dež).

Klinični znaki so: kihanje, zamašen nos, voden izcedek iz nosu, občutek srbenja v nosu, žrelu, očeh ali po koži. Pogost je tudi glavobol in vrtoglavica, oslabljen je voh.

Zdravljenje vseh preobčutljivostnih reakcij je v prvi vrsti izogibanje alergenu. Zato je pomembno, da alergiki sledijo napovedim koncentracije cvetnega prahu v zraku in vremenskim napovedim nasploh. Zdravljenje je stopenjsko, odvisno od izražene klinične slike. Pomembno vlogo imajo antihistaminiki, to so zdravila, ki zaustavijo alergijsko reakcijo. Ta zdravila je mogoče kupiti tudi brez recepta. Težave s strani nosu zelo ublažijo lokalni nosni spreji, ki vsebujejo steroid. Vpihnemo jih na nosno sluznico, ki smo jo poprej izprali z fiziološko razstopino. Z uporabo nosnih sprejev ustavimo alergijsko reakcijo na mestu nastanka, s tem ublažimo nosne simptome hkrati pa preprečujemo kasne oblike alergijske preobčutljivosti, tu mislimo predvsem na astmo. Pri intenzivnih očesnih simptomih priporočamo uporabo kapljic, ki zmanjšujejo alegijski odziv.

Seneni nahod ni nevarna bolezen, močno pa zmanjša kvaliteto življenja. Seneni nahod je lahko, ne pa nujno, povezan z vnetjem očesnih veznic, vnetjem obnosnih sinusov in z bronhialno astmo.

Veliko si lahko pomagate tudi sami, kajti najpomembnejše se je izogniti alergenu. To v celoti seveda ni mogoče. Kljub vsemu pa alergikom svetujemo, da zračijo stanovanja zgodaj zjutraj in nato zaprejo okna, po sprehodu ali šporni aktivnosti se preoblecite in stuširajte, ne spuščajte hišnih ljubljenčkov v stanovanje, še posebej ne v spalnice, ne kadite v bivalnih prostorih, odstranite iz stanovanj vse lovilce prahu (zavese, preproge), posteljnino ovijte v neprehodne prevleke, ki jih perete na 50–60 stopinj, plišaste igrače lahko zamrznete.

Podrobnejšo napoved o vsebnosti cvetnega prahu v zraku lahko najdete na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja RS.


Viri in literatura:

← Nazaj na Zdravje