Migrena
Migrena je ob tenzijskem glavobolu eden izmed najpogostejših primarnih glavobolov. Zajema približno 12% populacije, trikrat je pogostejša pri ženskah, ki najpogosteje zbolijo med 30. in 40. letom. Migreno imajo lahko tudi otroci. Migrena je torej prehodna, ponavljajoča se živčno–žilna motnja, za katero je značilen zmeren do intenziven običajno utripajoč glavobol, lokaliziran na eni strani glave. Migreno pogosto spremlja avra z motnjo vida, slabost, bruhanje, preobčutljivost za hrup. Med posameznimi migrenskimi glavoboli so obdobja, ko je človek povsem brez težav. Migrenski glavoboli se običajno ponavljajo na podoben način. Tip, jakost, lokalizacija glavobola po navadi ostajajo enaki.
Za nastanek migrenskega glavobola so ključni sprožilni dejavniki: najpogostejši je psihični stres, sledijo hormonski vplivi - znana je premenstrualna migrena. Mnoge ženske, ki jemljejo hormonsko kontracepcijo imajo migreno. Migrena lahko med nosečnostjo mine, v menopavzi lahko popušča. Migrenski glavobol lahko sprožijo posamezne vrste hrane: sir, čokolada, alkohol. Sprožilni dejavnik je lahko tudi lakota, premalo ali preveč spanja. Do migrene privede tudi pretirana uporaba protibolečinskih zdravil za migreno.
V poteku migrenskaga napada lahko prepoznamo štiri faze: premonitorno obdobje, avro, obdobje glavobola in čas umiritve. V premonitornem obdobju, ki je značilno za približno 40% ljudi opazujemo spremembo razpoloženja, razdražljivost, zehanje, želja po nekaterih vrstah hrane. Simptomi so neznačilni in ne izarziti, zato jih mnogi bolniki niti ne zaznajo. Avra traja od 5 do 60 minut pred glavobolom. in običajno izzveni pred glavobolom. Za avro so značilne motnje vida: bleščeča svetloba, trepetajoče cik–cak črte, iskreča se slepa mesta v vidnem polju, izpadi vidnega polja na enem ali obeh očeh. Ob motnjah vida se lahko pojavijo tudi drugi nevrološki znaki: nenormalni občutki v koži, gomazenje, zbadanje, lahna omrtvelost (hemipareza) po polovici telesa, motnje govora, pri mlajših bolnikih se včasih pojavijo tudi kognitivne motnje. Obdobje glavobola traja lahko tudi do 72 ur. Glavobol je običajno lokaliziran na istem mestu je utripajoč. Gibanje glave in telesna aktivnost ga poslabšata. Glavobol lahko spremljajo zanki prizadetosti avtonomnega živčevja: slabost, bruhanje, neprenašanje vonjav, preobčutljivost na svetlobo in zvok. Pri več kot polovici bolnikov napad izzveni, ko zaspijo. V obdobju po glavobolu so bolniki izčrpani, utrujeni, slabo razpoloženi.
Diagnoza sloni na osnovi klinične slike značilnega poteka migrenskega glavobola. Pogosto lahko vidimo sprožilni dejavnik. V anamnezi je pomembno, da prepoznamo obdobja brez napadov, ko bolnik nima nobenih težav in to, da se glavobol ponavlja podobno. Bolniku svetujemo pisati dnevnik glavobolov in z njegovo pomočjo prepoznati tudi sprožilne dejavnike. Zdravnik bo bolnika natančno povprašal, klinično pregledal, opravil nevrološko preiskavo, odločil se bo za vse dodatne diagnostične postopke, da bo izključil sekundarni glavobol. Zdravnika je treba obiskati, če glavobol ne preneha, če je povezan z drugimi nevrološkimi motnjami, če gre za nenaden hud glavobol prvič v življenju.
Pri zdravljenju migrene je njvečjega pomena prepoznati in vplivati na sprožilne dejavnike. Med njimi je najpogostejši stres. Pomembna je sprememba življenjskega sloga, sprostitvene tehnike. Če glavobol lahko prenašamo, zdravila niso potrebna. Pri močnih migrenskih glavobolih pa svetujemo čimprej vzeti zadostno dozo enostavnih protibolečinskih učinkovin (paracetamol, acetilsalicina kislina, nesteroidni antirevmatiki). Če enostavni analgetiki ne pomagajo posežemo po posebnih zdravilih za migreno – triptanih. Kadar so migrenski glavoboli pogosti, si lahko pomagamo tudi z rednim profilaktičnim zdravljenem.
Viri in literatura: