Nazaj na vrh

Astmatična dihalna pot
Vir: diseasehealth.org

Astma

Astma je najpogostejše kronično vnetje dihalnih poti. Prizadene od 5–10% ljudi. Približno polovica primerov se pojavi do 10. leta starosti, ostalo nekako do 40. leta. V otroštvu je pogostejša pri dečkih, razmerje med spoloma se do 30. leta izenači.

Astma se razvije pri ljudeh z genetsko nagnjenostjo. Najpogosteje jo sprožijo alergeni (pršica, pelodi trav, živalska dlaka...) in virusi. Pri poklicni astmi so alergeni prisotni v delovnem okolju.

Simptomi astme so praviloma občasni. Najpogosteje se kažejo v zgodnjih jutranjih urah in po fizičnem naporu kot: kašelj, piskanje, tiščanje v prsih, dušenje. Vsak bolnik s sumom na astmo potrebuje pregled pljučne funkcije – spirometrijo. Ker pa so znaki astme večinoma občasni, se lahko zgodi, da je spirometrija v redu. Tedaj uporabimo provokacijski test z metaholinom. Pri astmatikih bo metaholin povzročil bronhospazem, torej bo potrdil bolnikovo nagnjenost k prezgodnji zapori dihalnih poti. To pa je zelo pomembno vedeti, saj tako lahko bolniku pomagamo z ustreznim zdravljenjem.

Za zdravljenje astme uporabljamo zdravila v obliki pršil (aerosolov) ali v obliki praškov. Tako pride zdravilo direktno na mesto vnetja, celotno telo torej ostane zunaj dosega zdravilnih učinkovin. Za zdravljenje astme uporabljamo inhalacijske glukokortikoide t.j. preprečevalce vnetja in bronhodilatatorje, t.j. olajševalce. Inhalacijski glukokortikoidi zmanjšujejo vnetje v dihalnih poteh, jemati jih je treba redno, glede na obliko astme. Učinkovati začnejo po nekaj dneh ali tednih redne uporabe. Dozo je treba prilagajati teži astmatičnega obolenja. Pravilna doza inhalacijskega glukokortikoida je tista, ob kateri bolnik nima simptomov. To pomeni, da so noči brez kašlja, da ne rabi olajševalca, da oboleli lahko opravlja vsa opravila, kot sicer. Takrat rečemo, da je astma pod nadzorom. Druga skupina zdravil, ki jih uporabljamo za zdravljenje astme so bronhodilatatorji. Kot ime pove, so to učiinkovine, ki širijo dihalne poti, učinkovati začnejo takoj. Ta zdravila torej lajšajo simptome in jih ne zdravijo. Poznamo kratko delujoče in dolgodelujoče bronhodilatatorje. Obstajajo tudi kombinacije olajševalcev in preprečevalcev astme. Olajševalce uporabljamo ob poslabšanjih oz. izbruhih astme. Količina uporabljenih oljševalcev nam pove, kako dobro je astma urejena. Cilj dobro urejene astme je čim manj simptomov in čim manj olaševalcev, kar pa dosežemo s pravilno in zadostno rabo inhalacijskih glukokortikoidov.

Pri zdravljenju astme je zelo pomembna bolnikova poučenost o astmi. Le osveščen bolnik bo znal pravilno sodelovati v zdravljenju. Bolniki morajo biti poučeni o pravilni uporabi inhalacijskih učinkovin. Poznati morajo sprožilne dejavnike poslabšanj astme: okužbe, alergeni, dražljivci, cigaretni dim, nepravilna in neredna uporaba zdravil, fizični napor, psihični stres. Redno si moraji meriti največji pretok zraka v pljučih (PEF), saj tako lahko perdvidijo poslabšanje astme in tako prično pravočasno uporabljati ustrezna zdravila. Astmatiki imajo zato večinoma PEF – metre doma in si vodijo dnevnike svoje pljučne funkcije. Ne podcenjujte astme. Nezdravljena astma se lahko tudi tragično konča. Astma se lahko poslabša nenadoma, zato mora biti vsak astmatik poučen, kako si sam pomaga, še preden pride do zdravniške pomoči.

Zelo težko je astmo obvladovati pri kadilcih. Kadilcem, ki imajo astmo pljučna funkcija bistveno hitreje upada kot astmatikom nekadilcem.

Astme ni mogoče preprečiti, lahko jo pa uspešno obvladujemo. Obstajajo pa tudi težke oblike astme, ki na omenjena zdravila ne reagirajo. Take oblike astme sodijo v bolnišnično obravnavo .


Viri in literatura:


← Nazaj na Zdravje