Anksioznost
Občutek tesnobe in neprijetnih občutkov napetosti imenujemo anksioznost. Anksioznost pogosto spremljajo telesni znaki: hiter pospešen srčni utrip, zvišan krvni tlak, znojenje, glavobol, bolečine, suha usta, driska, bruhanje. Pogosto se pojavi občutek dušenja, ali hitrejše in globoko dihanje. Anksiozni boniki čutijo mravljinčenje in zbadaje po telesu, šumi jim v ušesih, ob hitrem in globokem dihanju lahko pride do krčev. So omotični. Pogoste so težave z uriniranjem, spolnostjo, menstruacijo.
V skupino anksioznih motenj prištevamo:
- panično motnjo,
- generalizirano anksiozno motnjo,
- fobije,
- obsesivno – kompulzivno motnjo,
- akutnao reakcijo na stres,
- posttravmatsko stresno motnjo in
- prilagoditveno motnjo.
Panični napad je za bolnika morda najbolj mučen. Do napda lahko pride nenadoma, brez zunanjega povoda. Številnim telesnim znakom je pridružen strah pred smrtjo in strah pred izgubo kontrole nad seboj. Pri generalizirani anksiozni motnji gre za nenehno nervozo, mišično napetost, potenje, neugodje, tiščanje v trebuhu. Pri več kot tretjini takih bolnikov se lahko kasneje razvije depresija. Fobija je bolezenski strah pred stvarmi , ki za človeka sicer niso nevarne. Obsesivno kompulzivna motnja je prisilno ponavljanje določenih ritualov (npr. umivanje rok, preverjane, če so zaklenjena vrata).
Diagnozo postavi zdravnik na osnovi natančne anamneze in kliničnega pregleda. Glede na ugotovitve je potrebno opraviti ustrezne laboratorijske in druge diagnostične preiskave.
Anksiozne motnje zdravimo z zdravili in s psihoterapijo. Vedenjsko – kognitivna terapija je učinkovita pri zdravljenju paničnih motenj, fobij in pri ljudeh, kjer obstaja tveganje za razvoj bolezni odvisnosti. V teh obravnavah se bolniki poučijo o bolezni in se naučijo novih vedenjskih vzorcev. Od zdravil pridejo v poštev antidepresivi. Vedeti moramo, da antidepresivi ne delajo odvisnosti, jemati jih pričenjamo postopoma, njihov učinek se pokaže po treh do štirih tednih jemanja. V začetnem obdobju jemanja antidepresivov, ko še ni njihovega učinka, telesnih težav pa je še veliko, si pomagamo s pomirjevali. Pomirjevala so za to začetno obdobje dobrodošla pomoč, nikakor pa niso priporočljiva za dolgotrajnejšo uporabo. Pomirjevala so namreč zdravila, ki pa lahko privedejo v odvisnost. Velja, da zdravljenje z antidepresivi traja eno leto, oziroma tako dolgo, da je bolnik vsaj pol leta pred prenehanjem zdravljena brez bolezenskih znakov. Ukinjanje terapije poteka prav tako postopoma.
Pri obvladovanju anksioznih motenj si lahko pomagamo tudi sami. Povezava med telesnimi znaki in stresno situacijo omogoča, da jo predvidimo in se nanjo vnaprej pripravimo. To vedenje ublaži strah in zaskrbljenost. Telesne znake lahko ublažimo z zdravo prehrano, zadosti gibanja, s tehnikami sprostitve (meditacija, joga, dihalne vaje). Izogibati se je potrebno pretiranemu uživanju kofeina, nikotina, alkohola. Vedeti moramo, da so anksiozni bolniki bolj podvrženi razvoju bolezni odvisnosti in depresij.
Viri in literatura:
← Nazaj na Zdravje